Kdo je moje ljudstvo in kakšno kulturno zapuščino sem podedoval?
Kaj bomo ohranili za bodoče rodove? Identiteta mojega ljudstva. Arhitektura, etnološko izročilo (orodja, orožje, oblačila), naravna dediščina (podzemeljske jame, naravni in narodni parki, redka flora in favna).
V času, ko naš planet postaja ena sama velika vas, lahko prineseš v to vas nekaj posebnega,
kot darilo svojega ljudstva in s ponosom izjaviš:
"To sem jaz, to je moje ljudstvo. To je unikat za zgodovino tega planeta."

Po enem letu likovnega ustvarjanja mladih iz vsega sveta je nastala sanjska vas, v katero bi pred vsakdanjikom zbežala večina ljudi. Lahko bi se nastanili v tradicionalni kazahstanski jurti, hišah iz lesa romunskih rokodelcev, starem mestnem jedru poljskega srednjeveškega mesta ali v pravi graščini slovaških gradov. Za varnost skrbijo kenijski Masaji, okrog vasi indijske deklice pasejo govedo, bolgarski pastirji pa ovce. Lahko ste brez skrbi, lačni ne boste, kruh vam bodo postregli tradicionalni iranski peki na prostem, pridelan iz ekološke moke iz mlinov na kamen s slovenskih tal. Po tradicionalnem kosilu s turško družino se lahko spočijete v sobanah maroškega ljudstva, zapodite za ploščico hokeja na travi skupaj z Indijci ali enostavno na sprehodu občudujete arhitekturo Majev, lutkovno gledališče z indonezijskega otoka Java, zvončarje iz Hrvaške, kurente iz Slovenije. Želite kaj delati? Ni problema, lahko se pridružite deklicam pri obiranju bombaža v Hong Kongu, slovenskim koscem ali mlinarjem, indijskim obiralkam čaja. Tudi za duha je poskrbljeno, saj se k molitvi lahko zatečete v srbski samostan, katoliško hrvaško ali poljsko katedralo, turško mošejo ter v urugvajsko cerkev.

Vas to tudi ne zanima, bi se radi spočili? Nič lažjega, grške tradicionalne hiše so tu, zelene moldavijske poljane, pogrinjek na travi ruskih dobrot ob beloruskih in iranskih mitskih, madžarskih ter slovaških romskih glasbenikih boste mogoče celo utrujeni zaspali. Prazniki... eh,... prazniki, razvpita madžarska svatba, singapurski zmaji, indonezijske maske z Balija, srbske gusle, belokranjske noše, belorusko balinanje z velikonočnimi jajčki, nemški zeleni Jurij. Kljub vsemu vam je dolgčas? Bi se namakali v morskih valovih? Tudi to ni problem. Z vso starodavno arhitekturo vas pričakuje egipčanska Aleksandrija, otok cvetja portugalska Madeira, topla črnogorska obala... Želite ostati tukaj za zmeraj in umreti? Ni problema, v vasi so tudi pokopališča: židovsko, muslimansko, pravoslavno... Zbudite se vendar, to je le sanjska vas mladih z vsega sveta, v prostorih Galerije likovnih del mladih Celje, Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih.

In ne le, da so ustvarjali, tudi prišli so v Celje, po svoje zasluženo priznanje in da spoznajo domovino razpisa, ki spoštuje njih, njihova likovna dela in ohranjeno ustvarjalnost neštetih rodov njihovega ljudstva. Razdalje niso nobena ovira, saj so prišli iz Singapurja, Turčije, Irana, pa tudi iz bližnjih držav - Hrvaške, Slovaške, Srbije in Črne gore... Prireditve so se udeležili tudi predstavniki veleposlaništev Srbije in Črne gore, Turčije, Slovaške, zaradi številnih obveznosti pa se je opravičilo veliko veleposlaništev. Razstavo je odprl podžupan Stane Rozman, v kulturnem programu pa je tradicijo dobrih nastopov tudi tokrat potrdil Plesni forum Celje z Gogo Stefanović Erjavec. Torej lahko zapišemo, da je bilo v petek, 19. maja 2006, Celje središče sveta likovne ustvarjalnosti mladih z vseh kontinentov.

Razstava nagrajenih del je na ogled do konca avgusta, v tem času pa bomo odpirali nove razstave iz arhiva v Bjelovarju na Hrvaškem, v Montani, Bolgarija, Minsku, Belorusija, Moskvi, Rusija...

Vaš urednik